SODIŠČE EVROPSKE UNIJE: ČLOVEŠKI ZARODEK JE ČLOVEŠKO BITJE, KI GA NI MOGOČE PATENTIRATI!

Deli z ostalimi

Sodba Sodišča Evropske unije v Luksemburgu je bila izrečena v primeru patenta Oliverja Brüstla iz leta 1997, ki je v postopku zdravljenja nevroloških bolezni uporabljal poseben proces na temelju embrionalnih matičnih celic. Ta proces je kasneje patentno zaščitil.

Brüstl vs. Greenpeace

Brüstlovemu patentu se je zoperstavila mednarodna organizacija Greenpeace, ki se je pritožila na Nemško zvezno sodišče, to pa je zadevo poslalo na Sodišče Evropske unije. Nemško sodišče je ob tem še posebej zanimala interpretacija »človeškega zarodka« v Evropski direktivi o pravni zaščiti biotehnoloških inovacij. Po omenjeni evropski direktivi so inovacije, ki temeljijo na uničenju človeških zarodkov, izključene iz okvira t. i. patentne zaščite. V primeru Brustlovega patenta pa je nemško zvezno sodišče izpostavilo tudi vprašanje, ali Direktiva varuje življenje od spočetja naprej oz. ali ščiti življenje samo od nekega razvojnega obdobja naprej.

Evropska direktiva varuje človeško življenje od spočetja naprej

Sodišče je podalo jasen in nedvoumen odgovor, da Direktiva varuje človeško življenje v vseh razvojnih obdobjih, saj je človeški zarodek že od trenutka spočetja organizem, ki ima sposobnost embrionalnega razvoja. Na osnovi takšne odločitve velja, da je še neoplojena jajčna celica s spremenjenim jedrnim dednim zapisom, v primeru postopka kloniranja, že razumljena kot človeški zarodek. Zato ni dovoljeno patentirati postopka, pri katerem z odvzemom matičnih celic, pridobljenih iz človeškega zarodka, povzročimo uničenje zarodka.

"Pro Life" organizacije pozdravljajo razsodbo

Številne organizacije, ki se zavzemajo za človeško življenje in človekove pravice, so že pozdravile odločitev Evropskega sodišča. Ob tem poudarjajo, da je ena od posledic omenjene razsodbe in opredelitve človeškega zarodka večja podpora etično ustreznejšim raziskavam na področju odraslih matičnih celic. Obenem pa to pomeni tudi neke vrste »udarec« vsem tistim, ki zagovarjajo etično sporne raziskave na embrionalnih matičnih celicah, pridobljenih iz mrtvih človeških zarodkov. Zaradi nezmožnosti njihovega patentiranja bodo takšne sporne raziskave sedaj otežene in manj privlačne za biotehnološke investitorje.

"Evropska unija ne bo več mogla financirati raziskav, ki vključujejo uničenje človeških zarodkov, kot je to počela do sedaj", je dejala Sophia Kuby, direktorica nevladne organizacije European Dignity Watch.

Razsodba Sodišča Evropske unije prav tako pomeni, da se v evropskem pravnem redu izjasnjuje položaj človeškega zarodka, ki je tako vedno bolj zaščiten. Zato bo omenjena razsodba dolgoročno vplivala na zakonodajo vseh 27 držav članic EU in njihovo urejanje zakonodaje na področju splava, umetne oploditve, darovanja jačec, raziskav na matičnih celicah itd.

V Zavodu KUL.si odločitev sodišča, ki v zarodku prepoznava človeško bitje, podpiramo in jo pozdravljamo. Ta sodba predstavlja mejnik na področju varovanja človeškega življenja v Evropi. Sodišče je z njo potrdilo mnenje generalnega pravobranilca Yvesa Bota, da je potrebno vsakršno skupino celic, iz katerih se lahko razvije človeško bitje, tudi posamezne totipotentne matične celice, pravno označiti kot živa bitja in tako preprečiti možnost patentiranja.

24KUL.si

Več:

• Sodišče Evropske unije - Izjava za medijev v slovenščini
• The European Centre for Law and Justice

Foto: splet