10.12.2010

NEVERJETNO, DOBIČKONOSNO JAJČECE: DOKUMENTAREC O TEMNI STRAN INDUSTRIJE ZDRAVLJENJA NEPLODNOSTI

Dr. Robert Edwards, pionir na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo ter dobitnik Nobelove nagrade za leto 2010 na področju psihologije in medicine, je leta 1969 izvedel prvo oploditev človeškega jajčeca z biomedicinsko pomočjo. Embrio je odmrl že po prvi delitvi celice. Domneval je, da uspešen razvoj embria s pomočjo biomedicine zahteva uporabo zrelih jajčec.

Deli z ostalimi

Povezal se je z ginekologom Patrickom Steptoe-jem, pionirjem laparoskopije (ena izmed metod, ki ugotavlja vzroke neplodnosti pri ženski, op. prev.), da bi skupaj razvila ustrezni postopek. Steptoe-jev laparoskop mu je omogočal preiskavo ženskih ovarijev skozi majhen rez na področju popka. Edwards je na ta način lahko opazoval zorenje jajčec na površju jajčnika in jih odvzel v najbolj optimalnem času.

Zaradi napredka, ki ga je dosegla reproduktivna tehnologija, laparoskopija za biomedicinsko oploditev danes ni več potrebna. Toda za vsak ciklus so še vedno potrebna jajčeca. Plodne ženske, ki nočejo uporabiti svojih jajčec, neplodne ženske, ki niso sposobne proizvesti zdravih jajčec, ženske s sindromom policističnih jajčnikov, ženske s prezgodnjo menopavzo, ženske, ki so prenašalke genetskih bolezni, ženske, katerih plodnost je bila ogrožena zaradi spolno prenosljivih bolezni, celo homoseksualni moški, ki želijo svoje otroke – vsi potrebujejo jajčeca.

»Iščemo mlade, zdrave, izobražene ženske z malo denarja...«

Zato seveda ne čudi, da jajčeca v industriji za zdravjenje neplodnosti predstavljajo enormen dobiček. Naravni mesečni ritem ženskega ciklusa ni dovolj učinkovit za zadovoljevanje vseh potreb na tem področju. Darovalke jajčec so zato zelo iskane. Programi zdravljenja neplodnosti imajo posebne agente, ki tudi s pomočjo oglasov iščejo mlade, zdrave, izobražene ženske, altruistke, ki jim primanjkuje denarja. Z donacijo zdravih jajčec lahko zaslužijo do 50.000 USD. Vzelo naj bi le nekaj tednov, tveganje naj bi bilo majhno, koristi pa očitne.

Da bi darovalke zagotovile čim večje število jajčec, jih izpostavijo veliki dozi zdravil za plodnost, sintetičnemu hormonu gonadotropinu. Zaradi njih v ženski pride do t.i. superovulacije, zaradi česar naenkrat dozori veliko število jajčec. Pričakovani stranski učinki so bolečine, občutljivost dojk, nihanje razpoloženja, glavoboli in blago zastajanje telesnih tekočin. Možna je tudi prekomerna hiperstimulacija jajčnikov. Če se donatorke drži še smola, pa se lahko pojavijo neznosne abdominalne bolečine, krvni strdki, infekcije, odpovedi ledvic, izguba jajčnikov, šok in, sicer le redko, celo smrt. Mimogrede, ne pozabimo na drobni tisk v pogodbi: če darovalka zaradi zapletov ne daruje ustreznega števila jajčec, je ob ves denar. Konec koncev, posel je posel ...

Konkretni primeri tragedij

To temno plat industrije za zdravljenje neplodnosti odkriva dokumentarni film Eggsploitation ("Izkoriščanje jajčec"), pod katerega se je podpisala Jennifer Lahl iz Centra za bioetiko in kulturo. Film sledi življenju več darovalk jajčec, še posebej pa obravnava dve izmed njih. Prva je med postopkom ekstrakcije jajčec postala omotična, težko je dihala, zaznan je bil padec krvnega pritiska in čutila je intenzivno bolečino v abdominalnem predelu. Potem ko so na kliniki zatrdili, da je z njo vse v redu, je njen krvni pritisk padel na neverjetnih 40/20. Končno je bila premeščena v bolnišnico.

Druga darovalka je po postopku začutila akutno abdominalno bolečino, zaradi katere je omedlela. Ko je prišla k sebi, je poklicala na kliniko, kjer so ji povedali, da je njena reakcija normalna in da ji zaradi nje ni potrebno skrbeti. Po pritiskih na kliniko je dosegla ponoven pregled pri drugem zdravniku. Vendar ji je tudi ta zagotovil, da je z njo vse v najlepšem redu in jo poslal domov. Njeno stanje se je poslabšalo do te mere, da je začela bruhati blato. Šele takrat so na kliniki končno ugotovili, da ima sindrom hiperstimulacije jajčnikov. Njena trebušna votlina je bila polna krvi in njen jajčnik je nabreknil do velikosti grenivke. Morali so ji ga odstraniti. Zatem je posledično dobila raka na dojki in je trenutno v postopku zdravljenja s kemoterapijo. Prihodnost njene plodnosti je še vedno vprašljiva.

Pravica do večje obveščenosti

Odvzemanje jajčec poteka že 40 let. Kljub temu je področje donacije jajčec v mnogih državah še vedno popolnoma neurejeno in žalostne zgodbe, ki se dogajajo pri teh posegih, so velikokrat neraziskane in neobjavljene. Tudi sami strokovnjaki s tega področja poudarjajo, da še nimamo primernih raziskav o dolgoročnih tveganjih uporabe teh močnih, a pogosto uporabljanih zdravil za plodnost, čeprav poškodb, ki jih povzročajo, ni težko najti. Nekatere študije njihovo uporabo povezujejo celo z večjim tveganjem za razvoj raka na jajčnikih v kasnejšem življenju ter raka na dojkah, kot pričuje zgornji primer. Toda trdne dokaze bo potrebno še zbrati.

Stroka bi morala darovalke jajčec o možnih stranskih učinkih in posledicah takšnih »rutinskih« posegov dobro obvestiti. Ker obstaja še veliko vprašanj neodgovorjenih, pa je zelo priporočljivo, da ženske pred takim posegom temeljito premislijo.

Vir: E. Christian Brugger: The Incredible, Profitable Egg: "Eggsploitation" Uncovers Dark Side of Infertility Industry

Več: www.eggsploitation.com