ALEŠ PRIMC: PREDLOG ZAKONIKA NAJ SE UMAKNE IZ OBRAVNAVE V DRŽAVNEM ZBORU!

Deli z ostalimi

Najlepša hvala za besedo. Jaz bi takoj na začetku povedal, da Civilna iniciativa za družino in pravice otrok predlaga, da se predlog zakonika umakne iz obravnave v državnem zboru. In sicer zato, ker mu velika večina ljudi nasprotuje. Zelo pomembno je, da zakon uživa sprejemanje med ljudmi, da je družbeno sprejemljiv. Tak predlog zakonika, kot je sedaj pripravljen, družbene sprejemljivosti nima. Naslednji razlog, zakaj predlagamo, da se zakon umakne iz procedure je, ker je nestrokovno pripravljen. Več kot 45% členov je potrebno popraviti. Da je zakon nestrokovno pripravljen, je očitno ugotovila tudi vladna koalicija. Če ste predlagali 140 predlogov amandmajev, verjetno ne bi koalicijske poslanske skupine predlagale amandmajev na zakon za katerega bi menili, da je tip top. Seveda zakon je bil tudi pripravljen nestrokovno. Postopek priprave zakona je bil nestrokoven v nasprotju z ustaljenimi načeli priprave zakonov. Zakaj je bilo temu tako, še ne vemo. V Civilni iniciativi za družino in pravico otrok smo že marsikaj uspeli izvedeti, lahko rečem izbrskati s strani ministrstva, tudi s pomočjo informacijske pooblaščenke v tem našem prizadevanju gremo naprej in imamo nove zahteve za pridobitev informacij javnega značaja, s katerimi srčno upamo, da bomo na koncu vendarle izvedeli kako se je ta zakon pripravljal in zakaj je tak kakršen je. Jaz moram reči, da se mi zdi ena velika žalitev do strokovnjakov, o katerih govorijo predstavniki ministrstva, češ da so pripravljali ta zakon. Seveda ne govori o imenih, ampak govori o strokovnjakih. Velika žalitev zato, ker so na nek način ti strokovnjaki odgovorni za 45% slabo opravljenega dela pri pripravi predloga Družinskega zakonika. Tako, da jaz bi rekel, če že je kdo kriv za tako slabo pripravljen zakon, potem bi človek pričakoval, da tisti, ki ga je pripravljal, prizna lastno krivdo in napako.

Potem predlagamo, da se zakon umakne iz parlamentarnega postopka zato, ker je pripravljen v nasprotju z resolucijo o normativni dejavnosti. Ta resolucija določa kako se zakoni pripravljajo in katera so temeljna načela, ki morajo predlagatelja voditi pri pripravi zakona. Ko smo pregledali kaj vse ta zakon iz te resolucije krši, je bilo, lahko rečem, zelo veliko teh stvari, ampak recimo, da naštejem tri. Po določilih resolucije je pripravljavec dolžan zagotoviti sodelovanje strokovne in druge javnosti, pri pripravi zakona. Jaz moram reči, da sem slišal zelo veliko eminentnih strokovnjakov, ki so izjavili, da pri tem družinskem zakoniku niso sodelovali. Zato me resnično zanima, kdo od strokovnjakov je bil udeležen pri pripravi tega zakonika, da bomo lahko vedeli na koga se obrniti. Ampak tako kot sedaj izhaja in to kar zdaj vemo v pripravo zakonika strokovnjaki z imeni in priimki niso bili vključeni. Za njih ne vemo. Predlog zakona mora vsebovati oceno posledic zakona. Jaz moram reči, da iz tega zakonika jaz dolgoročnih posledic zakona ne vidim. Kakšne posledice bo imel ta zakonik za razvoj slovenske družbe, za razvoj slovenskih otrok. Teh posledic jaz ne vidim. Se pravi, nova zadeva, ki ni v skladu z resolucijo o normativni dejavnosti. Resolucija prav tako predvideva načelo transparentnosti pri pripravi zakonov in vključevanje civilne družbe. Tukaj je pa, smo danes že večkrat v razpravi slišali, predlagatelj popolnoma pogorel, saj niti zapisnikov ni pisal. Se pravi, kako bo še kakšno višjo stopnjo transparentnosti zagotavljal, če še niti tiste najbolj osnovne zapisniške ni uspel zagotoviti. In tako bi lahko nadaljevali, če beremo resolucijo o normativni dejavnosti, bom rekel, z novimi in novimi kršitvami le teh pri pripravi tega predloga družinskega zakona, zato resnično predlagam, poslanke in poslanci, še enkrat razmislite, če zakona tudi s teh razlogov, ki sem jih navedel, ne bi kar takoj umaknili iz procedure.

Sedajle, ko se nam je pridružil gospod Germič, bi mu, da malenkost razelektrim ozračje, povedal Aristotlov nasvet v zvezi s poslanskimi dilemami, ko odločate o zadevah, ko ne veste kaj je prav, nimate izkušenj itn. Aristotel je rekel, ko je govoril o pametnih ljudeh, je rekel: "Najbolj pametni je tisti, ki sam ve kaj je treba narediti in to tudi naredi. Drugi najbolj pametni je tisti, ki sam ne ve kaj narediti, pa posluša pametnega. Tretji najmanj pameten oziroma ta je pa že kar neumen, je pa tisti, ki sam ne ve kaj narediti, pa se nanaša na mnenje tistega, ki tudi ne ve." Tako da, iz tega Aristotlovega navodila mogoče lahko kaj potegnete. .../Glas iz ozadja./... Tega jaz nisem rekel. Tega jaz nisem rekel. Jaz sem samo rekel kaj je Aristotel govoril o poslanski dilemi, ki ste jo izpostavil.

Potem naslednja zadeva, ki bi jo želel izpostaviti, je Vrhovno sodišče. V javnosti se predstavlja in tudi danes smo slišali, da je Vrhovno sodišče odločilo, kot da je potrebno zakonsko in istospolno zvezo izenačiti. Vrhovno sodišče je v svoji sodbi popolnoma nič ne govori o nujnosti izenačitve zakonske in istospolne zveze. Popolnoma nič. Vrhovno sodišče je bilo, če poenostavimo, postavljeno pred situacijo ali deklica dveh slovenskih in ameriških državljanov, se pravi državljanov, ki imata dvojno državljanstvo, ki je bila v Ameriki posvojena, v Sloveniji postane sirota in se je odločilo, da deklica, ki ima v Ameriki starša in ima na tem svetu samo ta dva človeka, ki imata pravno zavezo, da skrbita za njo, imata to zavezo tudi v Sloveniji. To je pragmatična odločitev pred katero je bilo Vrhovno sodišče in samo vprašamo se lahko kaj bi bilo, če bi odločilo drugače. Potem naslednji korak v Sloveniji bi moral biti, da se to punčko odvzame, in da ji center za socialno delo tako dodeli ne vem koga, kar bi seveda sprožilo hude sodne postopke itn., ki prag gotovo spet ne bi bili v korist te deklice. In vas lepo prosim, ne sodbe Vrhovnega sodišča uporabljati kot argument, da je potrebno izenačiti zakonsko zvezo in istospolno zvezo.

Potem, omenjen je bil primer Kozak proti Poljski. Spet je bil omenjen v smislu, kot da je Evropsko sodišče odločilo, da je bilo temu gospodu Kozaku, so bile kršene temeljne človekove pravice, ker mu njegova država ne omogoča, da sklene zakonsko zvezo. Ni res. V tej odločitvi sodišča, evropskega, je šlo za to, ali ta človek lahko še naprej živi v stanovanju v katerem je živel, skupaj s svojim istospolnim partnerjem po njegovi smrti. Za to je šlo. Se pravi, ni šlo za nikakršno vprašanje ali je temu človeku kršena pravica, ker ne more skleniti zakonske zveze. In še nekaj bi želel povedati, primera Kozak proti Sloveniji ne bi moglo biti, ker je ta stvar v Sloveniji urejana, in da zato ta primer v Slovenskem kontekstu popolnoma zavajajoče in neprimerno izpostavljati.

Naslednja zadeva, ki bi jo želel je, da preberem izjavo Akademskega društva pravnik, ki združuje več kot 50 pravnikov v Sloveniji in so želeli biti navzoči na današnji seji. Ker niso mogli biti navzoči, so me prosili, pač v njihovem imenu, preberem izjavo, ki so jo sprejeli ob predlogu družinskega zakonika. Takole pravi. Akademsko društvo pravnik zagovarja ureditev zakonodaje s področja družinskega prava, ki bo ohranjala zakonsko zvezo kot skupnost moškega in ženske, in ki bo varovala družino kot temeljno skupnost v družbi. Pomen zakonske zveze se kaže v vzpostavitvi okolja medsebojne navezanosti in naklonjenosti med zakoncema in istočasno v zasnovanju potomstva. Vsaka zveza še ne more biti priznana kot zakonska zveza. Vsaka družba s pravnimi in družbenimi pravili ustvarja pogoje za rojstvo, skrb in vzgojo otrok, ki so ključni za njen obstoj. Ureditev pravice do zakonske zveze je v Ustavi Republike Slovenije urejena skladno s konvencijo Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, je več kot odločilo, da je namen pravice do zakonske zveze moškega in ženske v možnosti oblikovanja pravno zavezujoče življenjske skupnosti dveh odraslih oseb. Evropsko sodišče za človekove pravice poudarja, da konvencija Sveta Evrope varuje tradicionalno obliko zakonske zveze. Ustavno sodišče Republike Slovenije je pri odločanju v postopku presoje ustavnosti zakona o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti sledilo pojmovanju zakonske zveze kot skupnosti moškega in ženske. Sodišče ni ugotovilo neustavnosti ureditve zakonske zveze kot življenjske skupnosti moškega in ženske. Stvarno utemeljeno razlikovanje med različnimi oblikami partnerstev, je pravno dopustno. Zakonska zveza je življenjska skupnost moškega in ženske, ki temelji na vzajemni naklonjenosti in odprtosti za potencialno rojstvo otrok. Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Karme proti Avstriji sprejelo stališče, da je varstvo tradicionalne družine kot skupnosti možna, žene in otrok, lahko stvarno utemeljen in legitimen cilj za razlikovanje pri obsegu in vsebini pravic zakoncev v zakonski zvezi in partnerjev v istospolnih partnerskih skupnostih. Različno obravnavanje in različno priznavanje pravic zakoncev v zakonskih zvezah na eni strani in partnerjev v istospolnih skupnosti na drugi, še posebno pravica do posvojitve otrok je v skladu z ustavnim načelom sorazmernosti. Člani akademskega društva Pravnik(?) poudarjamo, da se mora zakonodajalec v postopku priprave in sprejemanja sprememb na področju družinskega prava vzdržati samovoljnih posegov v pravno ureditev. Spremembe temeljne ureditve zakonske zveze in družinskih razmerij morajo biti obravnavane v resnični, resni in substantivi javni razpravi. Kolikor tem pogojem ni zadoščeno gre za zakonodajalčev pravni voluntarizem. Zgolj odprta demokratična razprava omogoča tehtno in racionalno oblikovanje družinsko-pravne zakonodaje. To je bilo mnenje Društva Pravnik.

Sedaj bi pa želel še, ko je bilo govora o strokovnih analizah, ki naj bi potrjevale, kako je za otroka dobro, da živi v istospolnih zvezah povedal naslednjo zadevo. Predstavim vam bom članek uglednega ameriškega inštituta Institut for Marriage and Public Policy Washington D.C., in sicer ta članek ima naslov Ali so matere in očetje pomembni. Ne bom povzemal celotnega članka. Gre pa za to, da so strokovnjaki tega inštituta preštudirali več sto študij, ki govorijo v prid zakonski zvezi in otrokom, ki živijo v skupnosti moža in žene oziroma moškega in ženske in ogromno študij, ki so govorile v prid temu, da ni pomembno ali živi otrok v istospolni zvezi ali v družini oziroma skupnosti moža in žene. Ne bi šel v celotno argumentacijo, ampak na koncu bo zanimivo kako zaključijo.

Kako naj torej pisci zakonov vrednotijo tako nasprotujoča, ker gre pač za situacijo v kateri ste sedaj vi, spoštovane poslanke in poslanci, postavili so se v vašo vlogo. Kako naj torej pisci zakonov vrednotijo tako nasprotujoče si trditve o strukturi družine in otrokovem blagostanju, ko naj bi oboje, se pravi tako argumentacija, da je dobro, da otrok živi z mamo in očetom kot druge temeljijo na znanstvenih dokazih. In ravno to sem slišal. Nekateri med vami ste rekli, ja, ene raziskave govorijo tako, druge pa drugače. Oni pravijo takole: Opravljeni so bili številni pregledi literature o spolni usmerjenosti in starševstvu. Vsaj trije taki pogledi so opozorili na resne pomanjkljivosti družbeno znanstvene literature o gejevskem starševstvu. Mogoče najbolj natančen pregled je pripravil Steven Nock, sociolog na univerzi v Virginiji, ki so ga prosili naj kot ekspertna priča za ... tožilstvo pregleda nekaj sto študij. Zaključuje: V tej analizi lahko zaključim, prvič, vsi članki, ki sem jih pregledal so vsebovali vsaj eno fatalno napako v načrtovanju ali izvedbi. Niti ena od teh raziskav ni bila izvedena po splošno sprejetih standardih za znanstvene raziskave. Napake v načrtovanju so naslednje in so zelo osnovne. Ni nacionalno reprezentativnega vzorca. Celo znanstveniki, ki zagovarjajo brezspolno starševstvo, kot sta Stacy(?) in Biblars(?) priznavajo, da ni bilo študije o otrokovem razvoju, ki bi temeljila na naključnih reprezentativnih vzorcih istospolnih parov. Omejena merila vpliva. Veliko vplivov, ki so jih merile raziskave so neskladne s standardnimi merili otrokovega blagostanja, ki jih uporabljajo družinski sociologi. Zanašanje na poročila matere, veliko študij temelji na materinih ocenah svojih starševskih zmožnosti, ne pa na objektivnih merilih. D, ni dolgoročnih raziskav. Vse študije izpeljane do sedaj so se osredotočile na kratkoročna merila otrokovega razvoja. Nekaj oziroma nobena ne sledi otroku istospolnih staršev v odraslost. Mogoče najresnejša metodološka kritika teh študij v vsej luči debate o strukturi družine pa je ta. Velika večina teh študij je primerjala samsko lezbično mamo s heteroseksualno mamo. Se pravi, lezbično mamo s samsko heteroseksualno mamo. Kot je povzela Charlote Piterson(?), vodilna raziskovalka gejevskega in lezbijskega starševstva, večina študij je primerjala otroke v ločenih družinah z lezbično mamo z otroki v ločenih družinah s heteroseksualno mamo.

Da zaključim. Ta inštitut pravi na koncu v zadnjem stavku: Otroci najbolje uspevajo če rastejo za lastno materjo in očetom, ki sta poročena. In da ne bo ministrstvo preveč slabe volje naj povem, da smo to gradivo kot eno od strokovno neutemeljenih mnenj pridobili s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Še eno stvar bi želel povedati. Jaz si dolgo časa nisem znal predstavljati, kako izgleda homofobija. Sem namreč srednješolsko klasično izobražen človek z latinščino štiri leta in seveda etimološko razumem besede. In ko sem razmišljal homofobija, se pravi človek in strah, sem razmišljal kako to izgleda, kako tak človek izgleda oziroma kaj bi to sploh bilo. In vse do danes tega nisem vedel. Ko sem videl več kot 100 ljudi, ki so stali pred Državnim zborom in niso smeli notri zato, ker se jih je nekdo v tem Državnem zboru bal. To je strah pred ljudmi na slovenski način. To je resnična homofobija. In meni je zelo žal, da danes tukaj ne more biti eminentnih strokovnjakov, ki bi lahko vam gospe in gospodje poslanci predočili relevantna strokovna dejstva, na podlagi katerih bi imeli vi manjši problem odločati se po Aristotelovo, kot ga boste morda imeli sedaj. Mi, ki smo sedaj tukajle, bomo seveda naredili vse za to, da bomo v debati, diskusiji poskušali odpreti in razčistiti čim več vprašanj. Ampak več kot bi imeli več teh ljudi in več ko bi imeli strokovnjakov, ki bi jim dovolili govoriti, lažja bi bila na koncu vaša odločitev. Hvala lepa za to dovoljenje za razpravo o 1. členu.