ALENKA JERAJ: "MED ČLOVEKOVIMI PRAVICAMI NE NAJDEM PRAVICE DO POSVOJITVE!"

Deli z ostalimi

Hvala za besedo. Najprej bi spomnila, da nismo tako zelo strpno začeli te razprave, ker nismo želeli poslušati nekaterih, ki so hoteli z nami deliti svoja stališča in mnenja na željo oziroma na odločitev predsednice in smo jim to možnost odvzeli, ker se je pač odločila, da bo selektivno vabila in mi tudi ni odgovorila kakšna je bila ta selekcija oziroma kakšen kriterij je za ti izbrala.

Omenjeno je bilo, da je informacijska pooblaščenka ugotovila, da marsikaj v postopku ali lahko mi tako interpretiramo, ni bilo skladno s tem, kar bi pričakovali. Torej, če pustimo kako je nastajal in kdaj je nastajal, kar ste nam pač gospa Mrakova povedala. Jaz bi vam v zvezi s tem najprej povedala, da smo mi dopolnili sodni red v času ministra Šturma, in sicer tako, da smo spremenili 40. člen tako, da smo dodali "ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se pri vsakem okrožnem sodišču organizira oddelek za družinsko pravno področje." Vaš minister gospod Zalar pa je to spremenil 12. 12. 2008, da se to lahko ustavno oziroma da se lahko organizira tak oddelek. Toliko o tem, kdo je želel kaj ustanoviti in kdo ni želel.

Omenila sem informacijsko pooblaščenko in njeno odločbo. Moja kolegica predsednica odbora je rekla, da je pač vabila tiste, ki jih je želela vabiti. Ne vem zakaj ni vabila informacijske pooblaščenke, ki je v zvezi s tem izdala odločbo. Izdala je podobno odločbo oziroma odločbo, ki jo je podobno izdala tudi za 2. točko dnevnega reda danes, in na tisto točko pa je vabljena informacijska pooblaščenka, na to pač ne. Zakaj, ne vemo. Tudi ne vemo kako je ministrstvo odgovorilo, kaj je odgovorilo. Informacijska pooblaščenka je v glavnem ugotovila, da to, kar je organ povedal, se pravi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Mogoče je tukaj treba povedati zakaj je sploh morala informacijska pooblaščenka izdati odločbo. Zato, ker ministrstvo, ki je tako transparentno in želi vse javno, ni želelo dati teh podatkov civilni iniciativi in ji ni omogočila vpogleda v prispele pripombe, zaradi tega so se obrnili na informacijsko pooblaščenko, ki je potem to od ministrstva zahtevala. Sprašujem, zakaj? Minister je prej povedal, da je vse javno jasno in da nič ne skrivajo, zato se lahko samo čudimo zakaj tega niso mogli dobiti takrat, ko so želeli.

Navajali ste, ni bilo nikakršnih strokovno utemeljenih pripomb in pobud. Ali so bili predlogi strokovno obravnavni in na kakšen način, katera komisija, kdorkoli jih je obravnaval, tudi o tem nič ne veste in o tem niste dali nobenega poročila. Očitno kot predsednica tudi vi delate selekcijo tako kot se vam zdi in vašim zaposlenim, ki so sodelovali ali pa niso, ne vemo, ker zapisnikov ni. Ne obstaja noben dokument. Mi smo v prejšnjem mandatu obravnavali en zakon, ki je v mnogih variantah prišel, mislim da, do številke 18 predlog. Ampak o vsem tem kadar se je spreminjalo in kar se je spreminjalo, redakcija ali karkoli, so obstajali zapisniki zakaj so se spreminjali. In tudi če ste vi sedeli s predstavniki Ministrstva za pravosodje, ne vem katerega ste še omenila, najbrž se niste kar tako dobili na eni kavi, nihče ni pisal zapisnika, ali pač, ali ste se pogovarjali po telefonu ali ne vem kje. Na tak način se najbrž zakoni ne delajo. In če ste v tristotih členih samo dva hoteli spreminjati, najbrž je bilo treba reči, tole bomo v tem členu spremenili in to nekam zapisati. Ali pa bi imeli mi variante družinskega zakonika, ki bi imel številko od 1 do 300, do ne vem koliko variant, če se je to res dogajalo, kot trdite. O tem ne bi, da ste jim zaračunavali te kopije, ki ste jim jih poslali in je informacijska pooblaščenka ugotovila, da se to ne sme. Najbrž bi bilo prav, da bi bila informacijska pooblaščenka danes tukaj in bi to lahko sama pojasnila, seveda bi bila, če bi bila povabljena.

Da nadaljujem. Minister je šel, zato bi vas gospa državna sekretarka vprašala, kaj ste informacijski pooblaščenki odgovorili oziroma ali se vam zdi? Ali se vam zdi, da ta podatek ni bil relevanten za člane odbora, da ga minister v svojem nastopu pove in nas s tem seznani? Večina poslancev je res dobila odločbo pooblaščenke s strani civilne iniciative, ampak tudi vi ste bili organ v postopku in ste to odločbo dobili, zato je najbrž relevanten podatek za nas poslance, da smo seznanjeni, da teh podatkov nimate, kajti nam govorite drugače, kaj vse se je dogajalo in koliko uskladitev in ne vem česa se je dogajalo.

Zato me zanima in prosim za odgovore, ker danes očitno na nič ne bom dobila odgovor, kar vprašam, kdo je pregledal in ovrednotil pripombe, ki so bile poslane. Pripomb je bilo, informacijska pooblaščenka ugotavlja, 428 dokumentov, 1.624 strani. To je najbrž moral nekdo pregledati, ali spet pač brez vseh zapisnikov, ne vem, in ugotoviti, ker ste tem ljudem odgovorili. Vaše pripombe niso relevantne, jih je najbrž moral nekdo pogledati in jim potem odgovoriti. Glede na to, da je bilo vsem enak odgovor poslan pa najbrž lahko upravičeno dvomimo, da ste to sploh pregledali. In če je informacijska pooblaščenka ugotovila, da se je izgubilo mnenje Vrhovnega tožilstva, o katerem smo danes tudi odgovorili, se je mogoče izgubilo še kakšno, ampak recimo, da se ni. Zanima me, ali potem informacijska pooblaščenka laže, ali lažete vi, ko ste rekli, da ste delali redakcije, ste se dobivali s predstavniki drugih ministrstev in pripravili, ne vem, koliko verzij, če je pač ta zadnja, ki jo imamo danes pred seboj.

Moje, na začetku splošno stališče, pa tudi nekaj odgovorov in komentarjev na 1. člen. Mislim, da je zakon dober takrat, ko se pripravlja za specifično skupino. V Družinskem zakoniku pod enim okriljem združujete več različnih skupin, ki si niso enake, so si podobne, ali pa tudi ne, kakšne si tudi niso. Kadar se to dogaja se vedno zgodi to, da je zakon v enem delu dober za eno skupino, pa za drugo malo manj in obratno, da je potem v nekem drugem primeru za eno boljši in za drugo slabši. Ravno zato nimamo zakona kar za vse, ampak imamo veliko zakonov, ki urejajo specifična področja za vsak problem ali za vsako skupino, ker če tako naredimo in zajamemo vsako skupino posebej uredimo, rešimo več problemov te skupine in jih najbrž lahko bolj učinkovito in bolj pravično do te skupine lahko rešimo.

Pričakovali bi kakšne analize. Namreč, govoriti, tukaj je nekaj sociologov, psihologov, ne vem kdo še vse, mi takih analiz nismo dobili, kljub temu, da smo večkrat na to opozorili. Če bi ministrstvo to želeli bi nam to lahko posredovalo od tiste javne obravnave, ki je bila, ne vem kdaj že, pred pol leta ali štirimi meseci. Če ugotavljate, da je potem ko smo spremenili zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in uvedli izven zakonske skupnosti, da je padlo število porok ali da je sedaj več ločitev, kot je povedala moja kolegica, čeprav jaz, kako vem, zadnje dve leti ne več. Če je pač v našem interesu, da poroke so ali da je čim manj ločitev bomo pač nekaj za to naredili, ali pač ne, seveda, če ni v interesu, da se ljudje poročajo in da imajo otroke. To se moramo najprej vprašati in odločiti, ali je to v interesu države ali ni, sicer pa nima nobenega smisla, potem pa naj vsak živi po svoje, kakor komu paše in bomo najbrž vsi srečni.

Prosila bi tudi, da ne zlorabljate enostarševskih družin. Ponavadi to ni prostovoljna odločitev, veste, da ni in da ni v takih družinah enostavno vzgajati otroka in bi temu lahko mogoče tudi na kakšen način takim družinam bolj pomagali, kot jim. Samska mama si ponavadi želi partnerja in tudi, da bi imel njen otrok očeta, ki ga je morda njegov biološki oče zapustil ali kaj podobnega, pa pustimo to, da je bila mogoče na začetku pred prvo dilemo ali naj otroka sploh obdrži ali ne.

Potem nekateri pravite, da so sedaj nova razmerja, nove okoliščine. To je zagotovo res, zato smo mi v prejšnjem mandatu sprejeli Zakon o istospolni skupnosti. Če to ni v redu ali pa nekateri pravite, da je bil slab sprejet, že eno leto in pol imamo novo vlado, ki je bolj, kot pravite, naklonjena temu, bi lahko vse to spremenili. Mi smo sami dvakrat predlagali spremembo, ki bi bila skladna s tem kar je povedalo Ustavno sodišče, vi ste to dvakrat zavrnili. In govorite, da pač naj živijo kakor pač kdo želi. Jaz nimam težav s tem in nikomur ne oporekamo, je pa dejstvo, da so se verjetno istospolni partnerji zavestno odpovedali temu, da bodo imeli otroke. Ali jaz ne vem, to je pač narava njihove zveze ali, ne vem. Tako jaz te stvari vidim pač. Me boste razsvetlili, da to ni tako.

Potem ste nekateri tukaj govorili o človekovih pravicah. Jaz med človekovimi pravicami ne najdem pravice do posvojitve, pač pa nedotakljivost človeškega življenja, osebna svoboda, svoboda gibanja itn., poznamo, splošno deklaracijo. Pač pa je kolegica povedala, da je pravica otroka do staršev, da živi in raste v zanj najbolj primernem okolju. In ministrstvo prvi oziroma pričakujem, da bomo tisti, ki nasprotujemo zakonu dokazali, da bo otroku v istospolni skupnosti slabše kot mu je z mamo in z očetom. To je po moji logiki popolnoma narobe. Dokažite vi nam, da bo otroku v istospolni skupnosti bolje oziroma, da je to v njegovo korist. Po logiki stvari bi bilo tako, da mora tisti dokazati. Pri nas se vedno dogaja, imamo afero, eno, drugo, tretjo, pa mora tisti dokazovati, da je nedolžen, ki ga nekdo obtožuje namesto, da bi tisti, ki obtožuje, dokazal da je nekdo kriv. Tudi to je človekova pravica, da si domnevo nedolžen, dokler ti ne dokažejo krivde. Pa se pri nas moramo ravno obratno pogovarjati.

Torej rekli ste, da mora imeti vsak pravico, da se odloči, da živi tako kot želi. Res je, ampak vi otroku to pravico jemljete. On ne o imel možnost odločitve ali bi bil rad posvojen v istospolno skupnost. Zato bi verjetno si morali vzeti malo več časa in Družinski zakonik bi lahko bil priložnost, da se pogovarjamo o tem kar je bilo omenjeno, nasilje v družini. Mnogo stvari je, ki v družini niso idealne, ampak zato je pač treba narediti kakšne korake pa kaj probati odpraviti pa kaj urediti. Če ne pa, dajmo tudi v zakon, da se lahko krade, ubija, ker to pač eni delajo na tem svetu. Hvala lepa.

Vir: Spletna stran Državnega zbora RS