PSIHOTERAPEVT HELIODOR CVETKO:"PROTESTIRAM PROTI VSEM POSKUSOM RAZVREDNOTENJA TRADICIONALNE DRUŽINE"

Deli z ostalimi

Zapisal je: "Protestiram proti vsem poskusom razvrednotenja tradicionalne družine, tudi v tem predlogu družinskega zakonika, saj za otroke v njih pomenijo slabšanje možnosti doseganja in ohranjanja občutka bazične sigurnosti, ter slabšanje možnosti za optimalni bio-psiho-socialni razvoj."

Po prepričanju g. Cvetka je družina osnovna celica vsake družbe. V naši družbi pa "največji problem na tem /t.j. družinskem/ področju predstavljajo razpadajoče družine, pa najsi gre za poročene partnerje, »koruznike« ali katero drugo obliko modernega so-bivanja." Najbolj ga "prizadenejo usode otrok iz teh družin. Še posebej zato, ker so otroci »najšibkejši člen verige«, ker pogosto (sploh najmlajši) ne razumejo, za kaj sploh gre, ker trpijo zaradi travm svojih staršev in večkrat dejansko izgubijo naklonjenost oz. ljubezen posameznega starša."

Drugi problem Heliodor Cvetko vidi v številu otrok, saj družine z enim otrokom predstavljajo manj kvalitetno socializacijsko okolje. "Naše tipične družine zadnjega desetletja so družine z enim otrokom. En otrok se rodi »zrelim« staršem, ki predhodno poskrbijo za »vse«; to pomeni za lastno izobrazbo, službo, stanovanje, standard …, potem šele pride otrok. To v današnjem času za mnoge pomeni, da bodo odraščali v pogojih inkubatorja (pretirano zavarovani pred vsemi nevarnostmi in z zagotavljanjem vsega možnega - ne le potrebnega), brez možnosti najzgodnejše socializacije ob sorojencih v matični družini, torej brez osnovnih in za kasnejše življenje prepotrebnih izkušenj rivalstva, uveljavljanja, solidarnosti, potrpljenja, odpovedovanja, odgovornosti in še česa. Za večino današnjih družin torej velja, da so nepopolne. Ali so enostarševske ali družine z enim otrokom ali brez potrebne povezanosti s starimi starši in drugim ožjim sorodstvom."

V času javne razprave predlaganega družinskega zakonika je zato opozoril na nekaj elementov vzgoje, ki jih vidi kot rizične dejavnike ali celo vzgojne katastrofe, pa jih omogoča ali celo podpira tudi predlagani družinski zakonik. To so po njegovem mnenju:

• razrvane družine (ločene generacije, redefinirane vloge, nepopolne družine, materialno ogrožene družine, čustveno izpraznjene družine …);
• vzgoja v izobilju, kjer je pomembnejše »imeti, ne biti«;
• dopuščanje pretiranega zadrževanja v virtualnem svetu;
• vzgoja v sistematičnem izogibanju naporom in bolečini, kar vodi v pretirano razvajenost;
• vzgoja v odsotnosti spoštovanja in svetega, brez omejitev, brez kazni, brez skrbi za sebe in druge.

Zato je Državnemu zboru predlagal umik predloga družinskega zakonika iz parlamentarne procedure in široko strokovno razpravo okrog najspornejših vprašanj ter preusmeritev energije v podporo tradicionalni družini.

Heliodorja Cvetka smo vprašali tudi za mnenje o vprašanju posvojitev otrok s strani starih staršev. Meni, da posvojitve ožjega krvnega sorodstva niso možne zaradi že obstoječih krvnih zvez (stari starš - vnuk), ki pa bi lahko bile same dovolj za prevzem skrbi za otroka, ki je izgubil straše, brez pravnega akta posvojitve. V takšnih okoliščinah posvojitev ne bi bila potrebna. Zato bi bilo bolje, če bi bila posvojitev "opredeljena kot druga možnost, če za dotičnega otroka brez staršev ni mogoče poskrbeti s prevzemom skrbi zanj s strani katerega od (primernih in voljnih) bližnjih krvnih-rodbinskih sorodnikov."