DR. DRAGO ČEPAR: "SMO ZRELI ZA PRIZNANJE REALNOSTI?"

Zreli za priznanje realnosti?

Na božični večer je Delo objavilo pismo, v katerem prof. dr. Matjaž Gams v zvezi z družinskim zakonikom navaja, da je legalizacija istospolnih porok ali rejništva statistično povezana z nižjo rodnostjo in nas torej ti ukrepi oddaljujejo od možnosti preživetja. Med odzivi smo prebrali mnenje, da med tema dvema pojavoma kljub statistični povezavi ni vzročne povezave, ter mnenje, da je nujno omejiti rojstva, ker nas je vsak dan več.

Odnos med statistično korelacijo in vzročnostjo je pomembno vprašanje v mnogih raziskavah. Statistična povezava dveh pojavov, tudi če je statistično značilna, sama po sebi ne dokazuje njune vzročno-posledične povezave, je pa tudi ne izključuje. Zato se s statistiko lahko laže, vendar le tistim, ki notranjih zakonitosti proučevanega pojava ne poznajo dovolj globoko. Najbolje poznamo zakonitosti sistemov, ki smo jih naredili ljudje, zato je zelo malo nejasnosti glede vzroka zaviranja ali pospeševanja avtomobila. Bolj zapletene so zadeve v živi naravi in v družbi. Tu si zdravnik, biolog, agronom in družboslovec pomagajo s statističnimi metodami, da izvrednotijo vzročne povezave, za katere kot poznavalci vedo, ali da preverijo svoje hipoteze o teh povezavah. Lahko pa jim rezultati statistične analize dajo dobro misel in izhodišče za vsebinsko raziskavo morebitnih njim še neznanih vzročnih povezav. Statistika je zato pomembno orodje raziskovanja mnogih področij, tudi družboslovnega. Za končno sodbo o vzročni odvisnosti pojavov je bistvena presoja poznavalcev proučevanega področja.

To, kar je dr. Gams potrdil in izvrednotil s statistično analizo, so poznavalci prepoznali za pomembno vzročno povezavo že sredi prejšnjega stoletja. V šestdesetih letih so strokovnjaki za rodnost zavzeto iskali zdravilo za po mnenju nekaterih grozečo nevarnost eksplozije svetovnega prebivalstva. Eden od udeležencev konference o prebivalstvu v Daki (takrat Vzhodni Pakistan, potem Bangladeš) l. 1969 je npr. predstavil različne ukrepe za zmanjšanje rodnosti (Seznam je pripravil takratni podpredsednik organizacije Planned Parenthood/World Population.). Med 35 predstavljenimi ukrepi sta med prvimi štirimi navedena sprememba idealne podobe družine in povečanje deleža istospolnih.

Poznavalci in dejanski pospeševalci teh ukrepov vedo, da ukrepi delujejo na ta način ne glede na to, ali sodelujoči v posameznih državah in akcijah ta njihov osnovni namen poznajo.

Ali naj si v Sloveniji prizadevamo za več ali manj otrok in ali nas je res vsak dan več?

Podatki o gibanju skupnega števila prebivalcev Slovenije ne dajo prave slike našega težkega demografskega položaja. Treba je pogledati številke o primanjkljaju rojstev, potrebnih za dolgoročno enostavno obnavljanje prebivalstva. Te pa pokažejo, da v Sloveniji manjka 300.000 ljudi, mlajših od 30 let. Ta primanjkljaj se pri sedanji rodnosti povečuje s hitrostjo 10.000 do 12.000 na leto. To pomeni razpolovitev prebivalstva v dobi, krajši od človekovega življenja, če ni migracij. Zaradi spremljajoče neugodne starostne sestave in obremenjenosti dela s prispevki bi to pomenilo slabo konkurenčnost gospodarstva, njegovo neuspešnost, revščino in brezposelnost. Ogrozilo bi obstoj naroda in državo, ki izhaja iz »temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost« (Ustava RS).

Našim prednikom, ki so več stoletij bili ta boj, in našim potomcem smo dolžni ohraniti narodno samobitnost in državnost. Zato je nujna in najpomembnejša naloga celotne slovenske družbe in njenega političnega vodstva povečanje rodnosti v Sloveniji.

dr. Drago Čepar, Ljubljana

Vir: www.delo.si/tiskano/html/20100130/Sobotna+priloga/0