DRUŽINSKA POBUDA PRIPRAVILA KOMPROMISNI PREDLOG DRUŽINSKEGA ZAKONIKA

Deli z ostalimi

Upajo, da bodo vse vpletene strani, ki so jim predlog tudi poslali, pripravljene na dogovor, zaradi katerega ne bi bilo potrebe po referendumu o zakoniku. Društvo je predlog s petimi točkami sprememb poslalo predsedniku DZ Gregorju Virantu, predsednikom parlamentarnih strank, vodjem poslanskih skupin, poslankam in poslancem, Civilni iniciativi za družino in pravice otrok ter kampanji Za vse družine.

Na odgovore bodo počakali do torka zvečer

Naslovnike so po besedah predsednika društva Tomaža Meršeta prosili, da do torka do večera sporočijo, ali je predlog zanje sprejemljiv ter ali so se pripravljeni pogovarjati o njegovi izvedbi. Poslanske skupine so prosili, da predlagajo čas in po možnosti v prostorih DZ organizirajo prostor za skupni sestanek, ki bi ga izvedli v sredo ali četrtek. Rok za vložitev podpisov za referendum o zakoniku se sicer izteče 11. februarja.

Dodali bi pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine

Društvo predlaga, da se spremeni 3. člen družinskega zakonika, ki opredeljuje zakonsko zvezo, tako, da se doda pomen zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine. V 5. členu zakonika, ki govori o partnerski skupnosti, bi po njihovo moralo pisati, da ima takšna skupnost enake pravne posledice, kot jih ima zakonska zveza, če zakon tako določa. V sedanjem besedilu je zapisano "razen če zakon določa drugače", s predlogom društva pa se po Meršetovih besedah izognejo nezavednemu spreminjanju drugih zakonov.

Črtali bi 6. člen o zunajpartnerski skupnosti

Iz zakonika bi po Meršetovih besedah črtali 6. člen o zunajpartnerski skupnosti, saj po mnenju Meršeta takšna skupnost kot istospolni ekvivalent zunajzakonske skupnosti nesorazmerno posega v svobodo in zasebnost dveh oseb istega spola, ki skupaj živita. "Zakon takšni življenjski skupnosti dveh oseb ne bi smel pripisati nikakršnih pravnih posledic, če se zanje nista sami izrecno odločili," je dejal.

"Predlog ne bi smel biti sporen za nikogar"

Med drugim društvo predlaga tudi, da se določbe od 19. do 114. člena o zakonski skupnosti z izjemo 60. člena smiselno uporabljajo za (istospolno) partnersko skupnost. Pravice zakoncev o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, o čemer govori 60. člen, po besedah Meršeta zakonik ne more predpisati istospolnemu paru, ker je rojevanje otrok naravno pogojena pravica, ki jo imata skupaj ženska in moški. "Verjamemo, da predlog ne bi smel biti sporen za nikogar, saj predlagatelji zakonika trdijo, da namen te določbe ni omogočiti nadaljnje zakonodajne postopke za uzakonitev umetne oploditve za ženske istospolne pare in nadomestnega materinstva za moške istospolne pare," je razložil Merše.

Trontelj: O posvojitvah v istospolne skupnosti bi potrebovali strokovne raziskave

Predsednik Slovenske Akademije znanosti in umetnosti ter član komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj pa je povedal, da je treba imeti pri odločitvah pred očmi predvsem najboljši interes otroka. Po njegovih besedah bi o posvojitvah otrok v istospolne skupnosti potrebovali strokovne in neodvisne raziskave ter dodal, da sam sicer ni bil povezan z nastajanjem družinskega zakonika ali z zahtevami za referendum.

Svetlik: Vsa odgovornost za potek nadaljnjega postopka je na strani poslancev

Nekateri predlogi v kompromisni rešitvi za družinski zakonik so dobri, nekateri pa problematični, med drugim predlog, da se iz zakonika črta člen o zunajpartnerski skupnosti, je povedal minister za delo družino in socialne zadeve, ki opravlja tekoče posle, Ivan Svetlik. Svetlik je povedal, da je bilo ministrstvo s predlogom društva seznanjeno danes in pozdravil dejstvo, da se v predlogu niso dotaknili vprašanja opredelitve družine, posvojitev in pravic otrok.

"Vsa odgovornost za potek nadaljnjega postopka je na strani poslancev, poslanskih skupin, ker mi kot ministrstvo tukaj ne moremo več bistveno posegati niti v zakonik niti v vse tisto, kar se bo v zvezi z njim naprej dogajalo," je še povedal Svetlik.

Pobudniki referenduma o družinskem zakoniku bodo počakali z vložitvijo podpisov

V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok želijo dati priložnost kompromisu glede družinskega zakonika, zato podpisov za razpis referenduma ne bodo vložili v državni zbor, dokler ne bo jasno, ali so politične stranke pripravljene na tak kompromis, je sporočil vodja civilne iniciative Aleš Primc.

Najprej se želijo pogovoriti z vsemi vpletenimi

Iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok so sporočili, da spoštujejo pobudo za dosego kompromisa v zvezi z družinskim zakonikom. Kompromisni predlog nekaterih pomembnih stvari, ki so jih v civilni iniciativi izpostavljali v postopku sprejemanja zakonika, sicer ne vključuje, opozarja Primc, zato se želijo o teh in drugih vprašanjih pogovoriti s predlagateljem kompromisa, predstavniki političnih strank in predstavniki civilnodružbenih organizacij. "Naše stališče in predloge bomo predstavili na teh pogovorih, v kolikor bo do njih prišlo," je zapisal.

"Tudi do sedaj smo bili vedno pripravljeni na pogovore"

Kot je zapisal Primc, so bili tudi do sedaj vedno pripravljeni na pogovore, zato podpisov za razpis referenduma ne bodo vložili v državni zbor "do zaključka pobude oziroma dokler se ne bo izkazalo, ali so politične stranke pripravljene na kompromis - seveda, če se bo to izkazalo pred 11. februarjem, ko se izteče skrajni rok za vložitev podpisov v državni zbor".

Povzeto po: STA

Več: Prvi odgovor Civilne iniciative na predlog kompromisa

Foto: splet, Tatjana Splichal