POLOVICA EVROPSKIH DRŽAV PODPIRA ITALIJO

Že dvajset evropskih držav je izreklo podporo italijanski vladi, ki se na Evropskem sodišču za človekove pravice zavzema za pravico do verske svobode v znamenitem primeru "Lautsi proti Italiji", v katerem so predmet spora verski simboli - križi v javnih šolah. Večina teh držav enotno zagovarja pravico do verskih simbolov tudi v javnem življenju.

Soile Lautzi, naturalizirana italijanska državljanka finske narodnosti, je nasprotovala navzočnosti križev v šoli, ki jo je obiskoval njen otrok. Evropsko sodišče ji je dalo prav z mnenjem, da križ v razredu predstavlja kršitev verske svobode njenega otroka. Italija je bila na prvi stopnji spoznana za krivo krščenja človekovih pravic ter dolžna Lautzevi plačati kazen 5.000 eurov.

V razsodbi je bilo zapisano, da "stalno izobešanje verskih simbolov omejuje pravico staršev, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojim prepričanjem."

Italijanska vlada se je nad razsodbo pritožila s stališčem, da sodba nasprotuje italijanski ustavi, po kateri ima Katoliška cerkev poseben položaj. 30. junija 2010 je sodišče zaslišalo italijansko stran; novembra pa bo po vsej verjetnosti v javnosti predstavilo razsodbo.

Italijo so podprle tudi nekatoliške države

Odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, da mora Italija odstraniti vse verske simbole (križe) iz javnih šol in uradov, je naletela na nasprotovanja po Italiji in Evropi.

Armenija, Bolgarija, Ciper, Grčija, Litva, Malta, Monako, Romunija, Rusija in Sam Marino so vložili vlogo, da želijo sodelovati kot opazovalci v obravnavi tega primera na drugi stopnji sodišča. Prav tako so Albanija, Avstrija, Hrvaška, Moldavija, Poljska, Srbija, Slovaška in Ukrajina odprto kritizirale prvo razsodbo Evropskega sodišča.

Moskovski patriarh Ciril je to označil kot primer "združitve vseh cerkva" proti napredovanju sekularizma. Škof Hilarion Alfejev pa predlaga posebno strateško zavezo med katoličani in pravoslavnimi z namenom, da »branijo krščansko tradicijo pred sekularizmom, liberalizmom in relativizmom, ki prevladuje v Evropi.«

S stališčem Sodišča se ne strinja Evropski center za Pravo in pravico

Evropski center za Pravo in pravico, strasburška nevladna organizacija, ki se zavzema za versko svobodo, je v posebnem sporočilu za javnost so poudarili, da gre za pravi boj glede kulturne in duhovne identitete. "Na eni strani so zagovorniki popolne sekularizacije Evrope, na drugi strani pa so tisti, ki si želijo odprto Evropo, ki je zvesta svoji identiteti in zgodovinskim koreninam."

"Soočenih s poskusom popolnega razkristjanjenja Evrope se je 20 evropskih držav povezalo z namenom, da potrdijo legitimnost krščanstva v Evropi."

Preden je Sodišče obravnavalo primer Lautzi proti Italiji, je zagovarjalo stališče, da so verski simboli v javnosti v izključni pristojnosti posameznih držav. Prav tako je bilo mnenja, da je potrebno zagovarjati kulturo in tradicije posamezne države.

Z omenjeno razsodbo na prvi stopnji pa je »čez noč« spremenilo svoje stališče in zahteva od posameznih članic, da postanejo popolnoma areligiozne. Z drugimi besedami: Če želi država ostati demokratična, mora zavreči svojo versko identiteto, mora se popolnoma sekularizirati.

"Skoraj polovica držav članic Sveta Evropa je poslala Sodišču in sekularistom sporočilo, po katerem je krščanstvo del Evrope," piše v svoji izjavi za javnost Evropski center za Pravo in pravico.

Ob tem si strokovnjaki zastavljajo vprašanje, ali bi bilo v primeru, da bi sodba evropskega sodišča postala prišla v veljavo, potrebno tudi zakriti cerkve, odstraniti križe z nacionalnih zastav, prepovedati krščanska imena mest in krajev, ukiniti nedelje, božične in velikonočne praznike ter iz zgodovine izbrisati vse omembe krščanstva? Nesmiselnost omenjene odločitve je očitna, saj odpira vrata izjemno težkim pravnim položajem.

V Evropski uniji živi več kot 385 milijonov kristjanov. Po Eurobarometru 2005 skoraj 80% prebivalcev celotne Evropske unije veruje v duhovni svet. Prav tako velika večina prebivalcev pripada organiziranim verskim skupnostim. Odločitev sodišča zato ne odraža pravega stanja v EU. Prav tako pa želi privilegirati ateistični sekularni pogled na svet in družbo tako v šolah kot v državnih ustanovah, ki ga zagovarja zelo majhna – vendar zelo močna in politično izredno dobro organizirana - skupina državljanov držav članic Sveta Evrope.

Slovenija se do omenjenega primera še ni opredelila.

V kolikor želite, da naša država podpre Italijo in pravico do verske svobode, lahko svoj poziv pošljete ministru za zunanje zadeve Samuelu Žbogarju. V njem poudarite svojo željo, da se naša država čimprej pridruži skupini držav, ki pri Evropskem sodišču za človekove pravice podpira Italijo: samuel.zbogar@gov.si; info.mzz@gov.si; info@24kul.si.

Preberi več: