ALENKA REBULA O ODNOSU MED OTROKOM IN OČETOM

Zelo poudarjate odnos otrok-mati, kaj pa otrok-oče?

O tem razmišljam takole. Odnos otrok-mati je v ospredju, ni mogoče zanikati temeljne in fizične vezi. Hočeš nočeš otrok najprej, ko se rodi, spozna vonj svoje matere, njeno kožo, njen dotik in v bistvu prve čase živi od tega. Oče ima v zgodnejšem obdobju ogromno vlogo, da je moški in da je mož. Tako lahko mati sprejme materinstvo. Takoj v naslednji fazi lahko oče postane oče bolj neposredno. V prvem tednu življenja pa otrok ne more zamenjati kogarkoli s komerkoli. Zame je to popolnoma očitno in to je bila moja izkušnja. Moj mož je bil izredno prisoten, občutljiv in nežen oče, dan in noč sva delila dolžnosti, ampak dejstvo je bilo, da je zlasti v prvih mesecih, ko je otrok potreboval intenzivno tolažbo, potreboval mene. Zato menim, da niti najboljši oče v najzgodnejšem obdobju ne more nadomestiti matere, tako kot mati pozneje ne more nadomestiti očeta. Ne vem, zakaj bi skušali dokazati nekaj nasprotnega. Oče je nenadomestljiv v poznejših obdobjih, zlasti ko so otroci večji in ko pride v ospredje stik z zunanjim svetom. Oče je korenina, iz katere rasteta tako otrok kot mladostnik. Morda bi na roditeljske sestanke morali hoditi samo očetje, da otrok dojame njihovo vlogo in avtoriteto, saj so oni tisti, ki jih učijo stika z javnostjo in zunanjim svetom. V otrokovi podzavesti sta potrebni dve ločeni figuri. Figura, ob kateri dobiš tolažbo in zavetje na globinski ravni, in figura, ki te strukturira za socialno življenje. Obeh vlog ne bi smeli ne mešati ne zamenjevati, ker je potrebno, da otrok doživlja tako žensko kot moško ljubezen v družini. To seveda ne pomeni, da je ženska vzgled pasivnosti in gospodinjstva, moški pa vzgled aktivnosti in kariere. Gre za veliko globljo in najzgodnejšo diferenciacijo. Nežna, čuteča in obenem močna naj bi bila oba, vsak na svoj način, toplo prisotna doma in aktivna zunaj pa tudi oba, a kot moški in ženska.

Celoten pogovor z Alenko Rebula si preberite v Zdravniškem vestniku.