KAJ ČE OTROK TOŽI DRŽAVO?

Deli z ostalimi

Kaj je za vas huje? Da otrok odrašča v istospolni družini oziroma skupnosti ali v heteroseksualni skupnosti, kjer vlada nasilje?

Saj tudi v istospolni skupnosti lahko vlada nasilje … Mene pri tej razpravi zelo moti, da velikokrat rečejo, da sta v slovenskih družinah alkohol in nasilje. To je čisto možno, saj smo ljudje in se marsikaj dogaja. Tudi zato smo sprejeli zakon o preprečevanju nasilja v družini. Če je problem v družini, ga je seveda treba urejati.

Ne bom pa rekla, da bi kar a priori veljalo, da je zato, ker je v heteroseksualnih družinah kje alkohol, kje nasilje – kar bi lahko bilo tudi v istospolnih družinah, teh podatkov in analiz pa nimamo –, taka družina slaba. Takšen argument tudi ne pomeni, da bi bilo otroku v istospolni skupnosti že kar a priori bolje.

Pri istospolnih posvojitvah pozabljamo še na en vidik: kaj bo, ko bo tako posvojen otrok star 20 let in bo rekel: "Zakaj je mene država dala v istospolno družino? Jaz bi želel imeti mamo in očeta," ter bo potem tožil državo? Kako bomo to reševali?

Staršev ne izbiramo …

To je tudi res. Toda pri posvojitvah jih bo otroku izbrala sodnica.

Z vašega osebnega vidika: če bi bil vaš otrok recimo istospolno usmerjen, pa bi se nekega dne odločil, da bi rad imel družino. Ali bi mu odrekli to pravico?

Kako mu pa jaz lahko to odrečem?

Recimo, da bi si hotel ustvariti družino. Kako bi mu razložili?

Ne vem, kako bi mu razložila. Tudi jaz poznam kakšnega homoseksualca in tisti, s katerimi se pogovarjam, nimajo velike želje po očetovstvu. Ne rečem, mame so mogoče drugačne. Tudi sami navajajo, da je več želja po otrocih v lezbičnih kot moških skupnostih.

Ne vem, kako bi svojemu otroku to razložila. Nisem taka kot Vito Rožej, ki pravi, da upa, da bo kakšen od njegovih otrok homoseksualec in se bo potem s tem ukvarjal. Si pa recimo, če bi se meni kaj zgodilo, ne predstavljam, da bi mojega otroka dali v posvojitev dvema moškima ali ženskama. In bojim se, da se bo lahko dogajalo, da bodo ljudje v oporoko napisali, da če se jim kaj zgodi, nočejo, da njihovega otroka posvojita dva homoseksualca.

Rekli ste, da tudi sami poznate homoseksualce. Zanima me, ali se homoseksualci na desnici skrivajo pred javnostjo. Ja, ti, ki jih poznam, niso nič na desnici oziroma ne vem, kakšnega političnega prepričanja so.

Se skrivajo tudi pred svojimi strankarskimi kolegi in pred javnostjo?

Pa saj se ni treba skrivati. Saj mi ne pravimo, da je to problem. Potem ne bi sprejeli zakona in omogočili registracije istospolnih skupnosti. Mi ne pravimo, da ne smejo živeti, kakor jim je všeč in kakor menijo, da je zanje dobro. Nam se samo zdi pretirano, da bi popolnoma izenačili obe skupnosti (družino in istospolno skupnost) pri vprašanju možnosti posvojitve.

Drugače pa sama osebno nimam nič proti, da živijo s svojim partnerjem. Razumem, da pri istospolnih ne gre samo za seksualni odnos, pač pa se imajo ljudje radi. Jaz razumem to kot odnos.

Ne vem, ali se homoseksualci na desnici morajo skrivati. Mi se z nekaterimi pogovarjamo odkrito, z drugimi pa se ne pogovarjamo o tem. Smo prijatelji, ampak ne odpiramo te teme. To so osebne stvari in nekateri o tem ne želijo govoriti.

So pa ...

So. A to, da pravijo, da je v Sloveniji 300 tisoč istospolno usmerjenih, se mi res ne zdi realno. Problem je najbrž, da nekateri niso samo homoseksualci, ampak so biseksualci. Nekateri morda živijo v družinah, v paru z žensko, zato so stvari manj jasne.

V soboto vas potem najbrž ne moremo pričakovati na Paradi ponosa?

Ne, nisem še nikoli bila in tudi ne bom šla. Je pa to svoboden način izražanja tistih, ki si to želijo. Jaz nimam nič proti temu.

Bi pa bilo dobro, da se poskrbi za varnost, da ne bi bilo neljubih dogodkov. Lahko pa seveda vsak paradira in tako izraža to, kar čuti, tudi na ulici.

Povzeto po Žurnal24.