23.06.2010

ALI IMA KLASIČNA GLASBA VPLIV NA RAZVOJ OTROKA?

Glasba je danes, mogoče bolj kot kdajkoli, prisotna v vsakdanjem življenju. Je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na življenje posameznika, sploh otrok in mladih, ki so še v procesu oblikovanja osebnosti.

Deli z ostalimi

Zato je pomembno, kakšno glasbo si predvajajo in kakšno glasbo jim predvajamo odrasli. Glasbene izkušnje, ki si jih otroci pridobijo v času zgodnjega otroštva in med šolanjem, jim ostanejo za vse življenje.

Na glasbenem trgu prihaja do prenasičenosti z glasbo, večkrat z glasbo dvomljive kvalitete, ki je usmerjena komercialno. Ta glasba v primerjavi s klasičnimi deli velikih mojstrov ni le manj kvalitetna, ampak je tudi neizvirna in ji je usojeno hitro minevanje.

O vplivu glasbe na človekov razvoj govorijo že zgodovinski viri, še zlasti pa sodobne raziskave.

Že Platon je dejal, da bi lahko napovedal, kakšna družba bo nastala, če bi lahko odločal, kakšno glasbo bodo poslušali mladi.

Učinki glasbe na ljudi so resnični in merljivi. Vpliv klasične glasbe se kaže na vseh področjih že od nosečnosti dalje:

  • glasba pomirja/spodbuja gibanje in srčni utrip otroka v maternici,
  • nedonošenčki, ki v inkubatorjih poslušajo klasično glasbo, hitreje pridobivajo težo in se jim povprečno za 5 dni skrajša bivanje v porodnišnici in imajo boljše možnosti za preživetje (zmanjšajo se težave z dihanjem in uporaba pomirjeval)
  • majhni otroci, ki imajo redno glasbeni pouk, kažejo večje motorične spretnosti, matematične sposobnosti in berejo bolje od tistih, ki ga nimajo,
  • srednješolci, ki pojejo ali igrajo na glasbilo, na šolskih testih dosežejo veliko boljše rezultate kot tisti, ki tega ne delajo,
  • odrasli, ki so kot otroci obiskovali glasbeni pouk, imajo skladnost med možganskima poloblama boljšo kot tisti, ki ga niso in imajo boljši spomin za besede.

Nadaljevanje si preberite na spletnem portalu Iskreni.net