RADIKALNI ITALIJANSKI LEVIČARJI ZAHTEVAJO DEKRIMINALIZACIJO INCESTA

Deli z ostalimi

»Dva nepotrebna člena, ker je od leta 1996 spolno nasilje prekršek zoper osebo in ne več proti morali" in ker "povzročajo zmedo med grehom in kaznivim dejanjem, tipičnim za konfesionalne države in ne laične kot je naša.« Člen 546 Kazenskega zakonika predvideva zapor od enega do petih let za vsakega, ki stori incest s predniki ali potomci ali s sorodnikom v direktni liniji, torej s sestro ali bratom na način, da iz tega nastane javni škandal. »Samo javni škandal lahko privede do kaznovanja, medtem ko se ima incest kot spolna zloraba, kot fizična ali psihološka prisila, ki je storjena po ali proti njihovi volji, za kaznivo dejanje samo zaradi zakona proti spolnemu nasilju iz leta 1996.«

To, da kaznivo dejanje incesta ostaja v Kazenskem zakoniku, razlaga Porettijeva, ima posledice tudi na civilni ravni: »Kljub reformi družinskega prava iz leta 1975 civilni zakonik še vedno predvideva dikcijo 'incestni otroci', ki kot edini nimajo pravice varstva in jim je odvzeta možnost, da jim je priznan status filiationis, kar jih izključi iz priznanja in pravne izjave naravnega očetovstva in materinstva.«

»Dokaz, da se bolj kot kaznivo dejanje incest mora razumeti kot greh za nekatere religije,« vztraja Porettijeva, »je v besedah Angela Bagnasca, ki je postavil na isto raven prošnjo o oblikah sobivanja, incesta in pedofilije: "Danes smo ogorčeni, ampak če odpadejo kriteriji etike v zvezi s človeško naravo, ki je predvsem stvar narave in ne kulture, je težko reči ne. Če je glavni kriterij dobrega in slabega osebna svoboda vsakega, kot samoodločba, kot izbira, torej če en, dva ali več privolijo, lahko počnejo, kar želijo, ker ne obstaja več objektivno merilo na moralni ravni in to merilo velja ne več za človeka v njegovi svobodni volji izbire, ampak kot dejstvo narave."« »Prepričani smo, da so za verne katoličane te besede vodilo na osebni ravni odločanja, toda kot državljani laične države imamo raje misel Martina Luthra Kinga: "Moja svoboda se konča kjer se prične vaša."«

Vse to je le še en dokaz, da divji liberalizem ne pozna nobenih meja. Z relativizacijo resnice in vrednot vodi v opravičevanje najrazličnejših odklonov in postaja rak sodobne zahodne družbe. Ne upošteva pa dejstva, da tako posameznik kot družba za preživetje potrebujeta skupne vrednote in cilje. Družba je po svoji definiciji množica posameznikov, ki skušajo živeti v sožitju. Če le-ti živjo le za svoje cilje in potrebe, ne delajo za skupno dobro in ne čutijo skupne identitete, to lahko vodi le v kaos ali družbeni kolaps (vojna, tiranija močnejših nad šibkejšimi ...). Posameznikovi interesi (sebičnost) zato pač ne morejo in ne smejo postati družbino edino vodilo.

Vir: Radicali Pd:"Depenalizzare incesto" (tgcom.it)