"POGOVOR O": ALI OBSTAJA REŠITEV ZA NAŠO DRUŽBO?

Deli z ostalimi

Pojem „vrednota“ proti pojmu „dobro“

Na začetku oddaje so opredelili pojem „vrednota“. Dr. Janko Kos je povedal, da ta izvira iz politične ekonomije in da se je razširil v 18. stoletju. Iz tega področja se je kasneje uveljavil tudi v kulturi in duhovnosti, ki ostaja vse do danes. Pojem „vrednota“ je nadomestil pojem „dobrega“, pri katerem so še naprej vztrajali sledniki Tomaža Akvinskega. Tudi Kos je poudaril, da je skeptičen do pojma „vrednota“, ker je ta po njegovem povezan z ekonomijo in kapitalizmom, ki pa je vse pojave zvedel na njihovo tržno vrednost.

Prevrednotenje vrednot

Biblicist dr. Jože Krašovec je dalje spregovoril o prevrednotenju vrednot. „Prevrednotenje vrednot je izrazoslovje, ki ima neke razloge. Se pravi, temelji na postavki, da je prišlo do neke spremembe do nekih vrednot.“ Dodal je, da je težko soditi, pri katerih vrednotah je prišlo do prevrednotenja, ker so vrednote zelo širok pojem. Izpostavil je, da so antične kulture imele vse nekakšen odnos do presežnega, kar razloži, kaj je izhodišče vsega: morale, etike, vrednot. „Prva vrednota je odnos do avtoritete, do vprašanja, kaj je najvišja ali absolutna vrednota,“ pravi Krašovec in dodaja, da na tej postavki vse sloni ali vse pade. „Kakor hitro v moderni družbi to postane problem, absolutna zadnja avtoriteta moralnosti, pride do razvrednotenja vseh vrednot.“ Pri tem je še posebej izpostavil biblični pomen moralnosti. „Sveto pismo to postavko potencira do vse skrajnosti, tako da si višjega od tega ni mogoče misliti. S tem je dosežen absolutni vrh, kar se tiče pojmovanja avtoritete.“

Historia magistra vitae (Zgodovina, učiteljica življenja)

Pogled v zgodovino nam razkrije marsikaj, kar nas lahko uči za našo prihodnost. Kako so se spreminjale vrednote skozi zgodovino in primere, kako je to vplivalo na takratno družbo, nam je razkril dr. Metod Benedik. „V teku zgodovine je obstajala cela vrsta kultur, ki so dosegle zelo visoke stopnje vsestranskega razvoja. O mnogih kulturah pravzaprav vemo zelo malo. Vemo, da so obstajale, kaj je bilo v ozadju, pa mnogokrat pravzaprav ne vemo ničesar.“ Benedik je izpostavil predvsem vprašanje, da nimamo vedenja o tem, kakšen odnos so te kulture dejansko gojile do presežnega. Pri tem je še posebej izpostavil staro grško-rimsko kulturo kot primer propada zaradi prevrednotenja vrednot.

Nihilizem – temeljni vzrok krize civilizacije

Janko Kos meni, da bistvo za sedanjo krizo civilizacije leži ravno v nihilizmu. „Ta nihilizem, ki nastaja znotraj evropske in tudi ameriške civilizacije od razsvetljenstva naprej, je tisti prazni prostor, ki je nastal v civilizaciji po tem, ko se je obrnila k tej logiki kapitalističnega produciranja in ustvarjanja. Znanost in tehnika sta izločila iz sebe metafizično kategorijo, vso transcendenco. To ju ne zanima več, zaradi tega pa nastaja ta prazni prostor, ki je prostor nihilizma.“ Kos tu z vidika zgodovine vidi razlog za skrb. Pravi, da je v primerjavi z drugimi evropskimi deželami v Sloveniji kriza predvsem zaradi komunistične zgodovine še bolj močna, saj je komunizem še dodatno vzpodbudil rušenje krščanskih vrednot.

Svetovni etos?

Na vprašanje, ali obstaja neka univerzalna etika, po kateri bi lahko človeštvo delovalo, Kos odgovarja, da se v svetu vse bolj pojavljajo težnje k temu. Izpostavil je, da je nekaj podobnega v svetovnem merilu predlagal že teolog Hans Küng, pri nas pa filozof Tine Hribar. Kos pa v tem vidi problem. „Velik problem je v tem, da vse te vrednote, ki jih predlaga ta laična etika, ostajajo brez prave utemeljitve, kajti po Nietzscheju je vendarle res, če ni transcendence, če nima metafizika nobene veljave, potem ne vidimo več, kaj opravičuje najvišje vrednote.“ Ker so tudi te univerzalne vrednote brez temelja, jih po Kosovem mnenju ni mogoče z vso gotovostjo zahtevati in jih predlagati kot absolutno normo življenja.

Krščanstvo je dalo družini posebno težo

Po mnenju Krašovca je pojmovanje družine bistveno povezano s celoto postavk o svetu, Bogu in človeku. Benedik pa poudarja, da so se skozi zgodovino pojavljali različni vidiki in prakse družine. „Kolikor poznamo, pa vendarle v temelju ostajajo tiste osnove, kaj je žena, kaj mož in kaj so otroci. Krščanstvo je to v jedru spreminjalo. Kristjani so se dobro zavedali, da je Bog ustvaril moža in ženo, enega in drugega po svoji podobi.“ Skozi zgodovino pa so na razvoj družine vplivale različne zunanje okoliščine. Benedik poudarja, da je na zahodu prav krščanstvo dalo neko posebno težo družini in medsebojnim odnosom znotraj nje, in dodaja, da so krščanski pogledi tisti, ki so v jedru ustvarili Evropo.

Kos meni, da je tudi izenačevanje vseh oblik družine posledica nihilizma, ker je v nihilizmu vse na isti ravni in enakovredno. „Mislim, da gre tu vendarle za nihilistični razmah načela enake pravičnosti za vse ljudi, se pravi spet načela enakopravnosti in enakosti vseh v vsem, kar je nihilistično načelo.“ Kos dvomi, da je zahteva homoseksualcev po enakih pravicah, kot jih imajo heteroseksualni pari, sploh v korist homoseksualcev.

Izhod iz nihilizma

Kos vidi možnost izhoda iz nihilizma v resnem pogovoru o metafiziki in znanosti. „Znanost je vendarle kratkega roka. Še pred kratkim so mislili, da bo znanost razložila bistvo vsega, tudi zgodovinske procese.“ Zato je potrebno načeti pogovor o statusu znanosti, o njeni veljavnosti, njenem dosegu. Kos vidi tu problem uvida resnice in zato edino možnost v metafiziki ali celo v mistiki. Ob tem poudarja, da Slovenci v povprečju živimo normalno življenje in nismo nihilistični, da pa so v tem oziru nevarne predvsem manjšine. „Dejstvo je, da so manjšine včasih zelo nevarne. Vemo, da je komunizem v Jugoslaviji nastal na osnovi manjšine, tudi nacizem v Nemčiji je nastal na podlagi neke manjšine. Treba je paziti, kaj se dogaja z neko manjšino. Te so večinoma politične elite, tudi gospodarske in celo umetniške. Zelo je odvisno od njih, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo.“ Kos dodaja, da je glavno vprašanje za nas to, kakšne so naše elite. Ali so trdne in moralno zanesljive ali so dekadentne.

Vsi trije sogovorniki so ob koncu pogovora izrazili optimizem glede prihodnosti naše družbe pa tudi družine.

Povzeto po spletni strani Radia Ognjišče.