20.05.2010

ALI BO PRISILNA STERILIZACIJA REŠILA SVETOVNE PROBLEME?

Medtem ko se pri nas spopadamo s hudimi demografskimi izzivi zaradi nizke rodnosti, so v nekaterih državah pripravljeni narediti vse, da bi število prebivalcev zmanjšali. Morda se zdi kar neverjetno, a pri tem se poslužujejo tudi tako nečloveških sredstev, kot je prisilna sterilizacija mož in žena, o čemer poročajo s Kitajske in iz Uzbekistana.

Deli z ostalimi

Kitajska komunistična oblast že od leta 1979 izvaja t.i. politiko enega otroka. Konkretno to pomeni, da imajo poročeni pari v kitajskih mestih lahko največ enega, v vaseh pa dva otroka, če je prvi izmed njiju deklica. Cilj te politike je zmanjšanje natalitete. S tem naj bi se po njihovem prepričanju zmanjšale tudi družbene, gospodarske in okoljske težave v državi. Stopnja rodnosti je tako od leta 1980 do 2005 padla s 3,3 na 1,7 otroka na žensko.

Seveda pa je pri vsem tem najbolj problematičen način "prepričevanja" staršev, da omejijo število svojih otrok. Vlada uporablja različne oblike represivnih sredstev, od denarnih do zapornih kazni. Starši so tako po prvem otroku prisiljeni uporabljati kontracepcijska sredstva ali svoje otroke splaviti. Ker na Kitajskem dečki nadaljujejo družinsko tradicijo, so precej bolj zaželjeni. Zato je pri tistih starših, ki se ne odločijo za skrivanje otrok pred državo, pogost tudi splav nerojenih deklic ali pa njihovo izpostavljanje po rojstvu. Posledično se naštetim 'stranskim učinkom' te politike pridružuje tudi naraščajoče neravnovesje med spoloma na Kitajskem.

Druga vrsta posledic kitajske politike omejevanja rojstev pa je pravcato tekmovanje med okrožji te velike države, katero bo vladne cilje kar najbolj uresničevalo. Tako so v okrožju Puning na jugu Kitajske, kjer prebiva 2,24 milijona ljudi, v aprilu izvedli dvajsetdnevno kampanijo, v kateri so si za cilje postavili sterilizacijo 10 tisoč ljudi, ki že imajo enega ali več otrok. Več kot 1.300 ljudi so poklicali celo na zaslišanje, na katerem so jim pojasnili, zakaj morajo na operacijo. Tiste, ki so sterilizacijo odklonili, so vanjo "prepričali" z aretacijo njihovih bližnjih sorodnikov. Na zaskrbljujoče razmere je opozorila tudi organizacija Amnesty International, ki jih je označila kot "strašljive", saj prisilne sterilizacije ne moremo pojmovati drugače kot mučenje.

Tudi iz Uzbekistana prihaja vedno več novic o kršenju človekovih pravic na tem področju. Pred kratkim je na dan privrela zgodba Gulbahor Zavidove, 28-letne žene, ki so jo zdravniki sterilizirali takoj po porodu prvega otroka brez njenega vedenja ali privolitve. Mož jo je zaradi tega zapustil. 26-letno Hidojat Muminovo pa so zdravniki zvabili na operacijsko mizo, češ da nujno potrebuje operacijo. Kljub presenečenosti, saj ni imela nikakršnih težav ali bolečin, jo je skrbelo in jim je zaupala. Opravljena je bila sterilizacija. Po besedah skupin za ohranjanje človekovih pravic so takšne zgodbe posledica sistematičnega vladnega programa skritih sterilizacij žena revnih kmetov. Ta med drugim od zdravnikov zahteva, da sterilizacijo priporočajo kot učinkovito kontracepcijsko metodo in da sterilizirajo vsaj dve ženski na mesec. V nasprotnem primeru jih čakajo denarne in druge kazni. Od februarja tega leta, ko je bil program zagnan, naj bi bilo takšnih sterilizacij opravljenih že več kot pet tisoč. Program je vpeljal uzbekistanski diktatorski predsednik Islam Karimov. Uzbekistan, ki mu Karimov vlada že od leta 1990, je Komisija za človekove pravice pri Združenih narodih v svojem poročilu nedavno označila za eno izmed držav sveta, kjer so človekove pravice najbolj zatirane.

Več: