RAZPRAVA LIBERALNE AKADEMIJE ALI KO ŽALITEV POSTANE STROKOVNO ARGUMENTIRANA

Deli z ostalimi

Prav slednje je poudaril dekan Fakultete za socialno delo dr. Bogdan Lešnik. Prepričan je, da ljudje, ki govorijo proti sprejetju predloga družinskega zakonika, to počno s strastjo. "Uživajo v tem. To jim nadomešča seksualno uživanje." Sociologinja dr. Renata Salecl je prepričana tudi, da debate, ali lahko homoseksualci vzgajajo otroke, kažejo na "blazno slovensko omejenost in istočasno relativno emocionalno nepismenost". "Imamo izjemen strah pred homoseksualnostjo in pred spoznavanjem tega, da so se družine že spremenile."

Skratka, vsakdo, ki podvomi v odličnost in izjemen dolgoročni doprinost predloga Družinskega zakonika slovenskemu narodu in državi, je seksualni zavrtež, ki svojo spolno frustracijo izživlja skozi nasprotovanje istospolno usmerjenim, je umsko in čustveno omejen ter, ne pozabimo, homofob. Ali je potrebno poudarjati, da gre v teh "strokovnih ocenah" za hude žalitve, ki mejijo na sovražni govor?

Poslušalci so od Saleclove lahko slišali tudi, da naj bi bil "proces socializacije, ki poteka v istospolni družini ali heteroseksualni, ... bolj ali manj podoben" (ali otrok potrebuje le socializacijo?), ter celo to, da "družina v klasični obliki skoraj ne obstaja več oziroma je v razpadu." Z njo se je na neki način strinjal predsednik Liberalne akademije dr. Darko Štrajn. Po njegovo "družina v t. i. idealni obliki ni nikoli obstajala ... Je pa raznospolna oblika vseeno prevladujoča oblika." Zanj je zakonska zveza očitno neko stalno spreminjajoče se "spolno sožitje", ki ga ljudje "organizirajo na različne načine, zakonodaja pa se mora temu prilagajati."

Tudi strokovnjak za otrokove pravice dr. Zoran Pavlović je na razpravi razvil zanimivo teorijo. Poudaril je, da na družino ni več mogoče gledati kot pred 20, 30 leti. "To ni več enota patriarhata. Želim si, da bi se konceptualno premaknili od tega naprej," je povedal. Mi pa si želimo izvedeti, na kakšen način je družina kot "skupnost staršev in otrok" ter zakonska zveza kot "skupnost moškega in ženske" kakorkoli patriarhalno usmerjena. Za ohranitev takšnih definicij si namreč prizadevajo nasprotniki redefinicije temeljnih institucij družbe.

V razpravi sta sodelovala še pravnica dr. Barbara Rajgelj ter sociolog in eden od ideologov predloga Družinskega zakonika dr. Roman Kuhar, moderirala pa ga je dr. Metka Mencin Čeplak.

Povzeto po spletnem portalu www.rtvslo.si. Več si preberite tukaj.

V nadaljevanju si lahko preberete tudi komentar novinarke Marjane Debevec:

ALI SMO SLOVENCI RES OMEJENI?

Razprave, ali homoseksualci lahko vzgajajo otroke, kažejo na "blazno slovensko omejenost in relativno emocionalno nepismenost", je v včerajšnji razpravi Liberalne akademije o družinskem zakoniku dejala sociologinja Tanja Salecl. Dekan fakultete za socialno delo profesor Bogdan Lešnik pa meni, da tisti, ki so proti zakonu, uživajo v tem, saj naj bi jim to nadomeščalo seksualno uživanje. Pred nami pa je tudi dan družine, ki je priložnost za razmislek o tem, kje je mesto te temeljne celice naše v naši družbi.

Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn meni, da družina v idealni obliki nikoli ni obstajala. Ljudje namreč po njegovih besedah spolno sožitje organizirajo na različne načine in temu se mora prilagajati tudi zakonodaja. Ob tem lahko le rečem, da mi je žal za za vsakega človeka, ki ni nikoli izkusil lepote družine, te najmočnejše in hkrati najbolj krhke celice vsake družbe. Morda ni imel priložnosti odkriti pravega podarjanja in sprejemanja na vseh ravneh zakonskega življenja, iskrene ljubezni, varnosti in miru, ki jo le ta prinaša. Vendar pa tega pomanjkanja, ali pa ne izkušnje prave družine, neka skupina ljudi nima pravice vnašati v zakonik, da bi potrdila svoje življenjske navade.

Po mnenju sociologinje Tanje Salecl je proces socializacije v istospolni ali heteroseksualni družini več ali manj podoben. Prepričana je, da gre pri razpravah o zakoniku za fantazmo srečne družine, ki je bolj spomin na neko preteklost, ki jo nikoli ni bilo. "Tu vidim eno blazno slovensko omejenost in istočasno relativno emocionalno nepismenost. Gre za strah pred lastno seksualnostjo," je dejala Saleclova. Pri tem se samo po sebi postavlja vprašanje, kako lahko neka sociologinja vse Slovence označi za omejene in hkrati zanika ugotovitve številnih strokovnjakov in ljudi o tem, kako nujno potrebna sta za otrokov razvoj mati in oče. Prisluhnimo eni od naših poslušalk: „Tudi sama sem mati samohranilka in imam sina 31 let starega. In naj vam povem, da je trajno poškodovan v čustvih, ker nima identifikacije očeta.“

Kam gre naša družba?

Po mnenju dekana Fakultete za socialno delo Bogdana Lešnika pa ljudje, ki so proti zakoniku, v tem svojem zavzemanju uživajo, saj jim to nadomešča seksualno uživanje. Je to res izjava, ki si jo lahko privošči dekan neke fakultete? Zaradi takšne žalitve večine Slovencev (znano je namreč, da zakoniku nasprotuje velika večina državljanov) bi moral človek s takšnega položaja odstopiti. Glede na to, da ima majhna peščica isto mislečih ljudi v rokah vse medije in politiko, pa se verjetno ne bo niti opravičil. In kako množično je bila ta medijsko tako odmevna okrogla miza obiskana? Prisluhnimo dr. Hubertu Požarniku, ki se je je udeležil: „Osem jih je predavalo, osem jih je poslušalo, isto mišljenikov seveda, ampak toliko da bodo lahko jutri v osmih časopisih pisali kot velik velik dogodek. Ampak kako je bila tam družina razvrednotena, zakon razvrednoten, to je vse en simptom v naši domovini, nad katerim bi se morali globoko zamisliti.“

Zanimivo, kajne? O dnevu družin, ki se ga je udeležilo več kot 4000 ljudi, pa je bilo v nekaterih medijih komaj kaj zaznati. Novice in javno mnenje lahko oblikujejo tisti, ki imajo medije na razpolago, vendar pa je življenje samo po sebi močnejše in ga ni mogoče zaustaviti.