PISMO BRALKE V REVIJI ONA: "KRI JE VODA?"

Ko človek izgubi smisel za življenjsko celoto in se naveliča samega sebe ter brez kompasa išče novih poti, tava in zaide v temi, v temi pa človek ni več oseba, ampak postane predmet. Tudi sprenevedanje in besedne akrobacije varuhinje človekovih pravic so zastrašujoče. Med drugim pravi, da »le pravica do očeta in matere še ne more biti zagotovilo za otrokovo srečo«.

Naj vprašam z njeno logiko: ali je zagotovilo za otrokovo srečo mati in njena prijateljica? Varuhinja trdi, da se v javnosti govori predvsem o določbah, ki niso bistvene za pravice otrok. Če res niso bistvene, zakaj teh določb ne umaknejo? Nihče nima točnih podatkov, koliko otrok, ki so bili rojeni v heteroseksualnih zvezah, zdaj živi v zvezah homoseksualcev. In ravno ti otroci so predmet manipulacij! Želi se jih instrumentalizirati za udejanjanje politične moči! Vsi dobronamerni ljudje želimo, da se te otroke zaščiti na poseben način in se uredi pravnoformalni status zvez in njim pripadajočim pravic. Dejstvo je, da se je njihov status že želelo rešiti, a niste pokazali interesa za to. Le zakaj?

Resnica je nad strpnostjo. Resnica je, da homoseksualci nimajo pravice, da bi imeli možnost posvojiti otroke drugih heteroseksualnih parov! Zakaj? Zato, ker imajo biološke danosti, da bi imeli svoje otroke, vendar so se odločili, da jih po naravni poti ne bodo imeli. Od politike bi pričakovala toliko modrosti in preudarnosti, da bi družino z očetom, materjo in otroki na poseben način, tudi zakonsko, ščitila in jo skrbno negovala kot vrednoto. Pričakovala bi, da bi pristojne državne institucije skupaj s stroko prišle na pomoč človeku in mu pomagale odkrivati globine in rešitve konfliktnih medosebnih odnosov, ne pa, da v parlamentu razglašajo, da je predlog novega družinskega zakonika »civilizacijski napredek«. Ob vprašanju poslanca, kdo v parlamentu bi zaupal svojega otroka homoseksualnemu paru, so dvignili roke le trije poslanci. Ne vem, česa so se v hipu ustrašili.

Pa še ena »pogruntavščina« za konec: strokovnjaki trdijo, da danes kri ni več pomembna. Zakaj potem ne uzakonimo, da se smeta poročiti tudi oče in hči, mati in sin ali pa brat in sestra? Ohranimo vsaj malo dostojanstva, vrednega človeka. Spoštujmo otroke, ker so osebe.

Prof. Polona Stegu, Ljubljana

Povzeto po Delovi prilogi Ona (30.3.2010), ki je dostopna na spletnem portalu www.delo.si.

24KUL.si