08.06.2010

Združenje MOČ: KAJ 'DELA' REJNIŠTVO V DRUŽINSKI ZAKONODAJI?!

Združenje MOČ za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri starših že nekaj let opozorja na problematiko, ki je tudi predlog Družinskega zakonika po njihovem mnenju ne rešuje ustrezno - problematiko rejniških družin. Objavljamo dopis poslancem, pristojnim institucijam in medijem, v katerem so se rejniki in rejenci med drugim zavzeli za izločitev rejništva iz družinske zakonodaje, saj gre pri tem za začasno izvendružinsko družbeno varstvo in ne za novo družino.

KAJ 'DELA' REJNIŠTVO V DRUŽINSKI ZAKONODAJI?

V februarju 2010 je država Republika Slovenija je skozi rejništvo posvečala 'posebno skrb' 1155 rejencem – od tega približno 850 otrokom.

Za to svojo posebno skrb je z odplačno pogodbo, ki pomeni javno službo, pooblastila 690 posameznikov – fizičnih oseb, ki izvajajo rejniško dejavnost.

Dejstva:

  • v pomembnem številu izvajalci nimajo družine - živijo sami ali v paru,
  • rejenec skozi rejništvo ne postane član izvajalčeve družine,
  • rejenec ima na izvajalčevem naslovu prijavljeno začasno prebivališče in ni član izvajalčevega gospodinjstva,
  • rejenec je k posameznemu izvajalcu dejavnosti nameščen začasno (za čas, ko se pristojni center v skladu z zakonsko obveznostjo trudi odpraviti vzroke za rejništvo!?),
  • tudi tam kjer izvajalec – pogodbenik ima družino, z družinskimi člani ni sklenjena pogodba o izvajanju dejavnosti (družinski člani se za dejavnost niso prijavili, niso usposobili, nimajo dovoljenja, niso sklenili pogodbe, niso plačani, niso odgovorni ...),
  • 'družina' ni prava oseba in ne more sklepati pogodb (jih torej tudi izvajati ne more), še posebno pomembno pa je, da kot doslej opisana, tudi ne nosi nikakršne odgovornosti za povzročeno vzgojo in varstvo tega tujega otroka – rejenca,
  • Slovenija je edina evropska država, ki rejništvo obravnava pod družinsko zakonodajo,
  • družina spada v zasebno sfero in vanjo nima nihče pravice posegati, razen, če je tam ogrožen otrok,
  • dejavnost vzgoje in varstva tujih otrok spada v sfero javnega,
  • Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo opr. št. PS 2721/2004 z dne 21.9. 2006 zapisalo: »Ključno za razsojo v tem socialnem sporu je vprašanje, ali je rejniška družina v pravnem redu R Slovenije povsem izenačena z družino v smislu ZZZDR ali ne.« in ugotovilo, da NI, kar je na podlagi pritožbe potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče.

NI RES, DA GRE PRI REJNIŠTVU ZA OBLIKO DRUŽINSKEGA VARSTVA! GRE ZA OBLIKO IZVENDRUŽINSKEGA - DRUŽBENEGA VARSTVA!

Razlogov za umeščanje rejništva v družinsko zakonodajo torej ni.

Združenje MOČ

Več o Združenju MOČ si lahko preberete na njihovi spletni strani.

24KUL.si